TIA

Še eno spletišče WordPress

Author : Admin

Cela družina je šla na biatlon Pokljuka

Odločil sem se, da peljem celotno družino na biatlon Pokljuka, ker sem želel, da vsi skupaj doživimo ta športni duh, ki se odvija v živo. Saj preko ekranov ne doživiš tako, kot če si takšne športne dogodke ogledaš v živo. Pozanimal sem se za vse, glede vremena, prevoza, prehrane, kajti planiran je bil celodnevni izlet z otroki in mojimi starši. 

Sprva sem želel iti sam z svojo družino, po drugi strani pa sem vedel, kako moj oče uživa vedno, ko gleda biatlon Pokljuka in tako sem se odločil da povabim tudi njega. Moja mama ni hotela iti, no saj jo razumem, preveč jo bolijo noge in to bi bilo zanjo preveč naporno. Zjutraj sem pogledal še na spletne kamere in videl, da nas čaka lepo vreme. Odpravili smo se kar zgodaj, kajti na biatlon Pokljuka pride veliko ljudi, tudi tujcev in nisem hotel riskirati, da b padli v to gužvo.

Ko smo prišli gor, smo se dogovorili kje se dobimo, če se slučajno kdo izgubi, to vedno naredimo, ko gremo kam, kjer je polno ljudi, drugače smo bili skozi skupaj, bilo nam je prekrasno, ves ta športni duh, ki te osvoji, da bi kar začel smučati in uživati v vsej tej lepoti narave. Imeli smo se prekrasno, dogodek je trajal celi dan. Mi smo si sredi dneva vzeli čas za kosilo, se pogreli v hotelu in potem spet šli gledat biatlon Pokljuka, kateri se je nadaljeval. Videli smo veliko uspešnih športnikov, tako tuje kot naše, kako dobro so pripravljeni na biatlon Pokljuka in koliko treningov je potrebnih, da se lahko udeležiš tako pomembnega tekmovanja.

Otroci so uživali v snegu, v športnem duhu, moj oče si je v miru pogledal vse kar ne bi videl po televiziji, videlo se je da uživa vsak trenutek, kajti biatlon Pokljuka je zanj bil dogodek, ki ga nikoli ni zamudil. …

Prihaja pomlad, načrt za vrt in teraso je narejen, najpomembnejša je sivka

Čisto vsako pomlad, ko delam načrt za zunanjo okolico je sivka najpomembnejša, včasih že razmišljam, da enostavno ne bom nič več sadila, ker sivka itak prevlada. Zakaj mi je sivka tako pri srcu še sama ne vem, celotni videz te rože me prevzame, to dolgo steblo in na kocu lep vijola cvet, da o vonju ne govorimo.

Vsako pomlad naredim načrt, kako naj bi izgledal vrt, katero zelenjavo bom sadila kdaj, potem pa se posvetim še terasi, vrtu pred hišo, kjer izbiram primerne rože. Na žalost imam to nesrečo, da mi voluhar in polži pojedo kar nekaj rož, tako jim moram vsako pomlad saditi na novo, presenečena pa sem, da jim sivka ni všeč, tako pri meni ta roža raste tako lepo, kot bi vedela, da mi je najlepša. Mogoče pa je res, saj pravijo, da rože čutijo, da se je potrebno z rožami pogovarjati in tako kot jaz obožujem sivko ni čudno, da potem tako lepo raste.

Lahko rečem, da me vsako leto pritegnejo druge rože, izjema je sivka, ki je večna pri meni, ampak drugače pa vedno sadim druge rož, da vidim kako se odnesejo. Sedaj sem začela saditi tudi čebulice v mrežo, vrtnice so tudi posajene v mrežo, tako voluharji nimajo več možnosti, da mi čebulice pojedo. Eno leto sem imela tako krasne rože in kar naenkrat jih je nekaj pojedlo, seveda voluhar. Od kar sem doživela to, so čebulice v mreži.  Vse te rože posadim malo stran od hiše, ker ima čisto pri hiši prednost sivka, tako so grmički že posajeni, vsako pomlad pa še katerega dodoma. Ko se tako malo pošalim, čez kakšne dve leti ne bom potrebovala kupovati nič več rož, ker bo sivka vse prerasla. 

Urejanje vrta spomladi je najlepše, novi začetki, nova energija, zasaditve so lahko čisto drugačne, pri meni le sivka ima posebno mesto, vse drugo se spreminja. 

Igre na srečo nam dajejo upanje

Sam sem človek, ki ne verjamem ravno, da sem rojen pod srečno zvezdo in da bom kadarkoli kaj zadel, vedno pa, ko vidim igre na srečo, me objame tisti občutek, kaj pa če in takrat po navadi kupim srečko.

Ljudje smo si različni, nekateri redno igrajo igre na srečo, nekateri ne verjamejo v to, nekateri pa občasno preizkusijo svojo srečo. Sam ne hodim v Casino, nekako niti nimam družbe, da pa bi šel sam, pa me ne mika. Poznam pa sodelavca, ki redno obiskuje Casino, včasih se vrača domov srečen, včasih nesrečen, odvisno od dneva, ne bi pa rekel, da je kdaj zadel kaj veliko več, vendar pa zadane ravno toliko, da mu igre na srečo dajejo upanje, pa mogoče kdaj zadane kaj več.

Moja mama je vedno govorila, da si življenje moramo popestriti z malimi stvari in da v nobeni stvari ni dobro pretiravati. To se še kako rad spominjam v različnih dogodkih in potem vem, da je imela čisto prav. To velja tako v službi, v družini, pri prehrani, pri športu in tukaj so tudi igre na srečo, ki ti lahko prinesejo tisto zadovoljstvo, če pa pretiraš pa te lahko uničijo.

Moji pravijo, da jaz imam res srečo v življenju in da bi mi igre na srečo sigurno kaj prinesle, mene sicer to ne gane, kupim pa kdaj pa kdaj kakšno srečko, pa še tisto pozabim pogledati. To sem jaz glede sreče, nekako sem prepričan ,da si srečo moraš poiskati sam in da sreča te čaka, le na prava vrata moraš potrkati, nekateri se morajo bolj potruditi, nekaterim pa je dana takoj. 

Je pa res, da nas igre na srečo lahko sproščajo, nam dajejo upanje, smeh, veselje in prav je da tudi to stran probamo, če nam je naklonjena, nikoli ne veš, če ne bom nikoli probal saj ene igre na srečo, ne boš nikoli vedel, če je sreča na tvoji strani. …

Pomakni se na vrh